IZGORELOST V NADALJEVANJKAH ... (ZVRST: OD DRAME DO SRHLJIVKE)

KAJ SE DOGAJA NA FIZIČNEM NIVOJU
se knjige nas učijo, da gre za izčrpane nadledvične žleze. Kako do tega pride in kaj vse potegne za seboj, s tem pa se vsaj storka.


PRVA FAZA – VISOK KORTIZOL RUŠENJE BIORITMA

Najprej moramo vedeti nekaj o našem biološkem ritmu ali tako imenovanem cirkadianem ritmu. Prvi korak k neravnovesju je naredil Tesla. Izum elektrike je naše telo, našo biološko uro prav pošteno spravil iz tira. Od takrat dalje imamo možnost potegniti dan do enih zjutraj in dlje, od takrat ne upoštevamo kratkih zimskih dni in jih umetno podaljšujemo. Tako je šlo po gobe naše zimsko spanje in počitek, ki bi moral trajati od noči, pa do jutranje zarje. Vlogo sonca v našem telesu igra nadledvična žleza, natančneje kortizol. Zjutraj se dvigne visoko, visoko in nam da energijo, da radostno skočimo iz postelje, ter se veselimo prihajajočega dne. Že opoldne začne njegova moč čisto počasi upadati. Proti večeru je že čisto pri koncu in nas podi v posteljo. Ko začnemo razlagati, da smo rojeni kot nočni ptiči, ko smo najbolj storilni pozno zvečer ali hodimo na treninge po sedmi, no takrat govorimo o prvem neravnovesju kortizola. Čeprav je družba naravnana k temu, da smo hiper aktivni od jutra do večera, je to dragi moji, res kurjenje zalog. Dvigovanje energije preko naravnega ritma pa vodi v iskanje stimulansov. Visok kortizol pomeni, da bomo zelo produktivni, pomeni pa tudi, da imamo zato non stop visok insulin. Visok insulin preprečuje nek drug hormon z imenom glukagon, ki ima nalogo topilca maščob in posledično se nam okoli pasu začne počasi nabirati obroč. Poleg tega jemo enormne količine sladkorja, da lahko nahranimo vedno bolj zahtevno nadledvično, začnemo preveč soliti, srce bije prehitro oziroma imamo aritmijo. Pravzaprav se na videz (če odmislimo vzhajajoči trebušček) počutimo v redu. Psihično smo si z visokim kortizolom začasno dvignili samozavest, z njim si zdravimo svoje travme, stiske in izpolnjujemo pričakovanja svojih staršev. Ker je kortizol visok nismo pravočasno utrujeni, hodimo spat prepozno, ne dobimo dovolj nočnih hormonov in dovolj energije za naslednji dan. Ampak, saj je tu kava. Spijemo eno, dve, tri na dan in delamo kot urca. Zato smo sami sebi in svojemu delodajalcu izredno všeč. Kako dolgo? Dokler, nam visok kortizol ne poje spolnih hormonov. Dokler ne začnemo ženske korakati naokoli kot pravi mali Hitlerji in dokler moški ne opazite, da bi vam modrček od vaše drage prišel prav, oziroma vam je že skoraj premajhen. Dokler nam ne začnejo supermoči pojemati in se nam to pozna na čisto vseh nivojih življenja.



DRUGA FAZA - KO ZAMENJAMO SPOL IN PUSTOŠI KORTIZOL

Če je kortizol nenehno visok se začnejo posledice stresa kazati predvsem tam, kjer igrajo glavno vlogo hormoni. Hormoni pa uravnavajo sleherno funkcijo našega telesa. Tako fizično, kot psihično. 

Naše nadledvične žleze tvorijo tudi del spolnih hormonov. Ženske proizvajamo testosteron, moškim se tvori estrogen. Dokler je delovanje nadledvičnic normalno je vsega ravno prav, ko pa divja kortizol, divjajo tudi drugi hormoni. Ženske z več testosterona kot ga za svojo naravo potrebujemo, postanemo ukazovalne, pretirano fokusirane, kar je za službo naravnost odlično, doma pa si preprosto oblečemo moške hlače in popolnoma izgubimo svojo milo žensko naravo. Ob tem nam vrtinči tudi mesečne cikluse. PMS postane neznosna nočna mora, pojavijo se lahko ciste, policistični jajčniki in endometrioza. Kožo nam prekrijejo akne, kot v najhujših najstniških letih. Obratno pa se godi moški polovici. Izgubijo fokus, postanejo mlahavi, nič se ne morejo odločiti in kavč z daljincem postane njihova največja uteha. Celo to, na kar mislijo moški vsakih dvajset sekund, postane zgolj obledela slika. Realnost je: preveč estrogena, ki blokira testosteron in posledično povzroča težave s prostato, zelo zdesetkane in prepočasne spermije in slabo erektilno sposobnost. Ženske pod masko moškosti nismo niti malo seksi in moški se niso zaljubili v to energijo. Kot si tudi ženske nismo želele tipa, ki ne zamenja niti žarnice in ni za nobeno rabo. Kot lahko vidimo, so problemi sodobne partnerske zveze čisto fizični in imajo medicinsko razlago. Dokler divja kortizol bo naša partnerska zveza v resnih težavah. To pa je šele začetek. Psihično in fizično postajamo vsak dan bolj uničeni. Nepotrpežljivost, nihanje razpoloženja, nenehni padci energije čez dan in zbujanje sredi noči postajajo stalnica. Največji udarec doživi naše telo, ko se jez, ki ga drži podporni DHEA ali prahormon, podre. Dhea je tisti, ki spremlja divjanje kortizola in preprečuje posledice. Vendar pa navadno tudi najprej omaga. Ko je DHEA nizek in prenizek se to odraža na veliko manjši odpornosti na stres. Naš odziv je bolj buren, težje prenašamo situacije, ki smo jih prej z lahkoto zmogli. Najhuje od vsega pa je, da nam orkan kortizola ruši imunski sistem. To se tokrat ne odraža samo na hormonih (te je odnesel že prvi plaz). Pojavljajo se vnetja, viroze, ki trajajo v nedogled, bolečine po vsem telesu, vnetja … Telo pade pod težo kortizola tam, kjer je najbolj občutljivo. Tisti, ki ne kažejo stresa in svojih stisk navzven, so nagnjeni k fibromialgiji, ki je posebej dejavna ob večerih in v nočeh. Spanje (ta tema zahteva posebno pozornost in jo bomo obdelali v vseh razsežnostih) je narušeno že do te mere, da nam neprespane noči povzročajo že resne deficite v energiji in nam niti sladkor, niti kave ali energijski napitki ne povrnejo več moči. V tej fazi je nihanje razpoloženja že stalnica, če se že ne prevesi v depresivna stanja, ki to niso, saj ob ogromnem pomanjkanju energije ne moremo pričakovati, da bi skakali do stropa. Inzulin je še kar visok potrebe po sladkorju in slanem pa mejijo na kompulzivno motnjo. Zdravniki začnejo pisati recepte! Uspavalne tablete, nekaj proti bolečinam in antidepresive. 



TRETJA ALI ZADNJA FAZA -VESELJE OB HUJŠANJU, POPOLNI PADEC in PSIHIČNI ZLOM

Naše nadledvične so izpraznile cel kup mineralov in vitaminov, saj so dolgo divjale in drvele kot formula ena po pisti življenja. Vmes jim ni nihče dotočil goriva, nihče zamenjal izrabljene dele in kar je najhuje, niti za trenutek si niso odpočile. In, ko enkrat porabimo zadnjo kap goriva, ga ni tako enostavno napolniti. Večina se začne vrteti v še bolj utrujajočem krogu iskanja rešitev. Vsak jemlje eno, dve ali tri stvari, ki naj bi pomagale. Nihče pa ne razume, da je telo preutrujeno, da bi sploh še lahko sprejemalo, absorbiralo. Če bi bili medvedi, bi spali celo zimo in po potrebi še malo dlje. Tako pa samo iščemo hitro rešitev, da se spet usedemo v sedlo in nadaljujemo s še večjim tempom dalje.

Saj veste, zdaj, ko ste takole na tleh ste toliko časa izgubili, da ga bo treba nadoknaditi, delati še več, si zadati nove cilje in narediti vse kar se je nabralo. 

Hitre rešitve ni! To je prvo, kar bo treba sprejeti. In drugo je, da zato ne potrebujemo pet let, da nam zato ni treba biti pol leta na bolniški. Da moramo spremeniti svoja prepričanja in vzorce. Zato verjetno porabimo največ časa. Najprej pa moramo telo postaviti nazaj na noge.

Jaz sem verjetno iz tega diplomirala. Ne samo da sem se pobrala, sem dobro, pravzaprav sem super in nisem več »superwomen«. Sem pa imela precej dela, da sem do tega prišla. Če sem poštena, sem si privoščila še en popolni burn out! Nekateri pač rabimo več lekcij. Dobra stran tega pa je, da zdaj zagotovo vem kako se lahko pozdravimo, kaj moramo zato narediti. Zato lahko zdaj vse to delim z vami, vam pomagam, da ne životarite tako dolgo kot sem jaz. En del vam lahko pomagam, drugega pa boste morali rešiti sami, sicer se boste vedno znova vrteli v istem krogu.

Obljubim, da vam naslednjič razkrijem kako do zmage, kaj potrebujete v kateri stopnji in česa zagotovo ne!!! Šli bomo lepo po vrsti. Za zdaj samo ugotovite kje se nahajate. Ta del je še kako pomemben. Ukrepati bo potrebno takoj, rezultati pridejo za nami. Še nekaj vam res toplo svetujem. Ne, ne in ne pristanite na antidepresivih. Psihično ste res sesuti, ampak tega vam ni treba. Še huje, to vam ne bo čisto nič pomagalo. Vrglo vas bo v meglo iz katere se je še veliko težje izvleči. Že zdaj je dovolj težko.