NAŠ NAJBOLJŠI ZDRAVNIK JE DIH
KISIK ZA ŽIVLJENJE



Zrak, ki ga dihamo, sestavlja približno 22 odstotkov kisika, brez katerega ne bi bilo življenja. Kar 99 odstotkov potrebnega kisika dobimo z dihanjem, slab odstotek pa skozi kožo. V naše telo kisik vstopa z dihanjem in po dihalnih poteh potuje do pljuč. V pljučnih mešičkih preide v kri, kjer se veže na hemoglobin v rdečih krvničkah. S pomočjo srca kisik po ožilju nato potuje po celem telesu do celic. Celice kisik potrebujejo za to, da pridejo do energije, s katero lahko živijo in delajo. V kri pa celice oddajo odpadni plin, ogljikov dioksid. Ta se po krvi vrača v pljuča, od koder se nato izloči iz telesa. Dihanje je tako eden od najpomembnejših procesov, ki vpliva na fiziološko delovanje telesa, saj diha prav vsaka celica v njem. Če kisika ni, to pomeni za celice smrt in s tem tudi smrt živega bitja.


ZDRAVILNI UČINKI KISIKA
Kisik pa našemu telesu ne daje le za delovanje potrebne energije, ampak tudi moč za boj proti mikroorganizmom, povzročiteljem bolezni. Nevarne bakterije, virusi in glivice so anaerobična bitja, kar pomeni, da se razmnožujejo predvsem tam, kjer je malo kisika. Kisik upočasni njihovo razmnoževanje ali proizvodnjo strupov in izboljša obrambne sposobnosti belih krvničk, da laže ubijajo bakterije. Ko pa pride na področje, kjer je kisika zaradi slabe prekrvitve premalo, pomaga procesu celjenja.

Dr. Otto Warburg, dvakratni Nobelov nagrajenec, trdi, da je vzrok raka sprememba v dihanju celic. Celice dobijo energijo iz glukoze, za presnovo katere potrebujejo kisik. Ko celicam primanjkuje kisika, začnejo nekontrolirano rasti, razvijejo se v rakaste celice, ki so sposobne presnoviti glukozo brez kisika. Dr. Warburg je tako dokazal, da s kisikom onemogočimo rast rakastih celic, saj te ne morejo uspevati v okolju z veliko kisika.





KISIK:

  • krepi odpornost,
  • pospešuje regeneracijo in okrevanje,
  • pospešuje celjenje in obnovo kože,
  • vrača mladosten videz in nasploh pomlajuje,
  • povečuje življenjsko energijo,
  • odpravlja utrujenost ,
  • povečuje sposobnost koncentracije,
  • zmanjšuje brezvoljnost in depresijo,
  • pomaga pri astmi, emfizmu, pljučnih edemih, vnetjih, fibrozah in zastrupitvah,
  • pomaga pri poškodbah in obolenjih centralnega živčnega sistema.



POMANJKANJE
Ob nizki ravni kisika v telesu začne slabeti imunski sistem, poslabša se delovanje celic, zato postanemo dovzetni za bolezni in druge simptome, povezane s pomanjkanjem kisika. Pomanjkanje kisika je za človeško telo velik stres, saj se mora v taki situaciji zelo truditi za pravilno delovanje vseh funkcij. Najbolj občutljivi so možgani z živčevjem, ki ob daljšem ali celo kroničnem pomanjkanju kisika lahko utrpijo trajne in nepopravljive poškodbe. Kisik v sodelovanju z minerali, oligominerali, elektroliti, vitamini, aminokislinami in encimi omogoča učinkovitejše delovanje celic. Ravno zato je pomanjkanje kisika tudi eden od temeljnih vzrokov za nastanek degenerativnih procesov in staranje.


Kako ob vsem izobilju zraka okoli nas sploh lahko pride do pomanjkanja kisika pri zdravem človeku? Obstaja več razlogov. Prvi je vedno večja onesnaženost zraka. Ogljikov monoksid, ki ga oddajajo v okolje vozila z izpušnimi plini, namreč zmanjša količino molekul kisika v krvi. Drugi so slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih, kjer preživimo največ časa, premalo gibanja in nepravilno dihanje ter nezdravo življenje, ki poruši imunski sistem, zaradi česar je telo nezmožno samo pridobiti dovolj kisika iz hrane in okolice. Poleg dihanja je za oskrbo pomembna tudi dieta. Kuhanje in segrevanje hrane namreč zniža stopnjo vsebnosti kisika v zelenjavi in sadju, predelana hrana pa ima zelo malo ali celo nič kisika. Ravno tako ima voda, ki prihaja v domove po ceveh, zelo nizko stopnjo vsebnosti kisika zaradi raznih kemikalij.


Mojca Ažman za revijo O Osebnosti