SI TO, KAR DELAŠ
KUHAŠ KAVO? NE, MEDITIRAM!

KAKO DO POZITIVNIH UČINKOV MEDITACIJE?
Naslednje preproste tehnike vam bodo v vsakdan prinesle pozitivne učinke. Če nimate časa ali volje, da bi se resneje lotili meditacije, spoznali različne tehnike obračanja navznoter, bodo naslednje metode prava stvar, da v svoj z obveznostmi natrpani dan vklopite malo miru. Počutili se boste bolje, lažje se boste srečali z izzivi, ki jih ponuja življenje.

In še za najbolj navdušene ...

ZLATA PRAVILA MEDITACJE
  1. Meditacija je gibanje uma brez napora. Je dejanje, ki ga je treba izvesti brez napora telesa in uma.
  2. V meditaciji mora biti pozornost usmerjena na um brez napetosti v umu.
  3. Ni pomembno, kolikokrat um zatava med meditacijo, temveč kako narahlo ga pripeljete nazaj na predmet meditacije.
  4. Ni pomembno, kako dolgo meditirate, marveč kako globoko.

1. OPAZUJTE SVOJ DIH
Dihamo celo življenje, a se večino časa tega ne zavedamo. Med različnimi aktivnostmi, ki od vas ne zahtevajo popolne pozornosti, se usmerite na svoj ritem diha. Opazujte ga, ko čakate v vrsti, ko stojite pred semaforjem, ko se odpravite v sosednjo pisarno, kadar koli. Opazujte, kako vas vdih polni, opazujte, kako izdih zapušča telo in odnaša napetosti stran od nas. Poglobite dih. Naj se dolžina vdiha in izdiha poveča do te mere, da ne ustvarjate napetosti s predolgim ritmom. Privoščite si šest (6) globokih dihov. Uporabite vizualno predstavo, kako v vaše telo priteka tok sveže energije, opazujte, kako z izdihom iz vas teče reka napetosti. Namen tehnike je umiritev miselnega toka in praznjenje uma nepotrebne navlake.


2. SI TO, KAR DELAŠ
Usmerite vso svojo pozornost na dejavnost, ki jo pravkar počnete. Med jedjo se zavedajte vsakega grižljaja, ki ga denete v usta, opazujte, kako se okus širi po ustni votlini, opazujte, kako hrana zdrsne po vašem grlu. Tudi mešanje kave je dejavnost, s katero se lahko popolnoma zlijemo Opazujemo, kako naše delovanje ustvarja tok kave v skodelici, pozorni smo na to, kako je tok le posledica sile, ki smo jo z žličko prenesli v tekočino, opazujmo skodelico, zaznamo, kako njena oblika vpliva na ustvarjeni tok. Možnosti usmerjanja pozornosti v delovanje so praktično neomejene. Koncentracija je prvi korak meditacije in kakršna koli dejavnost nam ponuja priložnost, da urimo svoje zavedanje.


3. PRISLUHNI OKOLICI
Nenehno nas obdaja cela paleta zvokov. Tišina je v današnjem načinu življenja redkost. Prisluhnite zvokom, ki pritekajo v vaše uho in izberite enega od njih. Osredotočite se nanj in ga poizkusite izolirati od preostalih. Med vožnjo avtomobila prisluhnite zvoku motorja in njegovemu delovanju. Pustite, da vas zvok napolni. Ko ste v mestu, izberite zvok melodije, ki se širi iz bližnje kavarne, izolirajte ga in namensko preslišite vrvež okolice, hrup avtomobilov. Ko jeste, prisluhnite zvoku žlice, ki zadeva ob krožnik. Naj bo izbrani zvok edino, kar je ta trenutek res pomembno.


Za konec še zgodbica, ki se mi je zgodila v četrtem razredu osnovne šole ...
Nikoli nisem bil pretirano spreten z žogo. In tisti dan smo pri uri telesne vzgoje igrali med dvema ognjema s puncami iz sedmega razreda. V teh letih je triletna razlika ogromna, tako da so imele punce vsekakor fizično premoč nad nami. In tako se je začela igra. Že na začetku mi je šlo bolje kot ponavadi, le da tega nisem opazil, ker sem imel v sebi močno predstavo o svoji igri. Ki navadno ni bila nič posebnega. Hitro se je igra prevesila v drugo polovico, ujel sem že nekaj žog in izločil dve igralki. Samozavest mi je rasla, opazil sem, da se brez težav kosam s situacijami na igrišču, ki jim včeraj ne bi bil kos. Na koncu sva ostala dva. Bilo je kot v počasnem posnetku. Ona vrže, ujamem žogo. Tečem do črte, ona se umika, vržem, ujame. Spet meče ona, spet ujamem, vržem, ujame tudi ona. Ko vrže naslednjič, skočim v zrak z raztegnjenimi nogami, presodim, da me bo žoga navkljub skoku zadela, se v zadnjem trenutku sklonim v skoku in ujamem žogo. Priletim na tla, vržem in jo zadenem. Tokrat ni ujela moje žoge.

Učitelj telesne vzgoje me je tisti dan pohvalil pred vsemi in sošolci so me dobesedno nosili na rokah. No, naslednjič se je moja igra vrnila skoraj tja, kjer je vedno bila. V povprečje. A ostal mi je občutek, ki sem ga pozneje srečal med meditacijo, občutek, ki se ga želim zavedati vsak dan. Tudi med pomivanjem oken.